Če želimo oblikovati strešno strukturo, ki bo dolga desetletja ohranila nespremenjeno kakovost in trajnost, moramo veliko pozornost nameniti tako strokovnemu prezračevanju ali zaščiti pred vlago kot toplotni izolaciji. O tem kroži veliko napačnih informacij v javnosti, zato je dobro temeljito pregledati to področje.
Zakaj je torej pomembno strokovno prezračevanje strehe?
Poleti se strešniki lahko segrejejo tudi do 60-80 °C, pri črnem strešniku pa so izmerili še večjo temperaturo. Pozimi se lahko pojavi -20 °C. Če pregledamo poletno stanje, ugotovimo, da je tudi pod strešnikom vroč zrak, ki ga je treba odvajati med strešno folijo in strešnikom. Če odvedemo topel zrak, potem strešna folija in toplotna izolacija, ki je vgrajena pod njo, ne pride v stik s toplim zrakom, temveč z zrakom zunanje temperature, zato mora toplotna izolacija premostiti manjšo temperaturno razliko. Poglejmo primer, ko je v bivalnem prostoru 22 °C, temperatura strešnika pa je zaradi sonca lahko tudi 70 °C. To pomeni temperaturno razliko 48 °C. Če rešimo prezračevanje strehe in računamo s poletno vročino 35 °C, se zunanja-notranja temperaturna razlika zniža za 13 °C.
Zgradba je bistveno manj obremenjena s toploto skozi vgrajenega podstrešja in sorazmerno s tem je treba nameniti manj energije za hlajenje zgradbe. Hlajenje istega prostora potrebuje štirikrat več energije kot ogrevanje; s pravilnim prezračevanjem lahko prihranimo veliko energije. Če pregledamo stanje pozimi, lahko ugotovimo, da v primerjavi z letnim stanjem vprašanje ni to, kako premagati temperaturne razlike (temperatura pod strešnikom je enaka temperaturi zunanjega zraka), temveč odvod vlage. Vlaga se lahko prebije skozi lesene strukture, toplotne izolacije. Vlago ne prepustijo le izredno čvrsti materiali kot so kovine, steklo, kakovostne plastike, ki jih ne ali zelo redko vgradimo v strešno konstrukcijo. K notranji temperaturi 22 °C se pridruži vrednost notranjega parnega tlaka, ki je v primerjavi z zunanjo temeraturo -20 °, bistveno večja. Ta tlačna razlika povzroči pozimi, da vlaga iz notranjega prostora uhaja ven. To prodirajočo paro (vlažnost) je treba odvesti iz strešne strukture (prezračiti). Vendar vlaga ne nastane le pozimi. V poletni vročini padavina, ki se na hitro zlije na pregreto streho, strešnike ohladi na tak način, da pod njimi nastane veliko vlage, ki škodi toplotni izolaciji.
Načelo prezračevanja streh
Pri žlebu je treba v špirovec vgraditi deske. To se pogosto izpusti, zato se v tem primeru višina prezračevalnega prereza zmanjša za debelino desk in s tem poslabša učinkovitost prezračevanja. Na te deske se položi odkapna pločevina, ki prepreči vdiranje vlage v leseno strukturo. Paropropustno folijo pritrdimo s protiletvanjem, katere višina odločilno vpliva na učinkovitost prezračevanja. Čim višja je kontra letev, tem bolj učinkovit je pretok zraka. Minimalna dimenzija kontra letve je debelina 5,0 cm. V primeru nizkega naklonskega kota in večje dolžine špirovca (več kot 5,0 m) se mora višina kontra letve povečati.
Za prerez vstopnega in izstopnega zraka veljajo naslednja pravila:
Prezračevalne strukture je treba narediti z naslednjimi prostimi prerezi:
Vstopni zrak pri žlebu: 2 %o strešne površine, ki jo želimo prezračiti, najmanj 200 cm²/m prosti prerez, pri prezračevalnem traku je treba upoštevati prosto površino (luknje), ki je 70 % celotne površine.
Izstopni zrak ob robovih in slemenu: 0,5 %o strešne površine, ki jo želimo prezračiti, najmanj 50 cm²/m cm²/m prostega prereza.
Na naslednjih slikah je prikazana ureditev prezračevanja, s črtkano črto je označen pretok zraka.
Zgoraj navedene ugotovitve narekujejo ureditev naslednjih stukturnih rešitev, izhajajoč od znotraj navzven: v zaklepaju je navedeno, v katerem letnem času je večja učinkovitost. Pod notranjo podlogo je treba na celotni površini vgraditi folijo z zračno in parno zaporo, ki se mora priključiti k steni (pozimi). Prepreči vdor vlage v konstrukcijo.
V javnosti je razširjeno, da je debela toplotna izolacija potrebna zato, da pozimi ne bo mrzlo v stanovanju. Poleti se je treba spopasti z bistveno večjo temperaturno razliko kot pozimi. Če poleti dobro deluje toplotna izolacija strešne strukture, potem bo tako tudi pozimi. Predlagam 30 cm ali še debelejšo izolacijo (zimsko-letno). Strešno folijo položimo na špirovec, katere namen je, da odvede vlago, ki prodira pri priključkih strešnih materialov. Strešna folija se začne polagati v vsakem primeru pri žlebu z odkapne pločevine, ki je nameščena na konec špirovca ali z žlebne pločevine, ker se tako prepreči namakanje žlebnih desk. Folija se ne sme položiti v strešni žleb, ker jo uniči UV- žarčenje; ne sme se zapreti niti prezračevalna odprtina, ki lahko povzroči uničenje strešne strukture. V zimskih razmerah se vlaga iz notranjih prostorov premika navzven in prispe do strešne folije. V primeru zračne folije ( v tem primeru je treba toplotno izolacijo izvesti brez zračne reže) se vlaga prebije skozi folije. Če je prezračevanje pravilno rešeno, se z lahkoto umakne iz strukture (zima). V primeru streše folije, ki ovira nastajanje vlage ali ima parno zaporo (okrepljeno z mrežo), se vlaga pozimi zadrži pod folijo. Folija je hladna kot zunanji zrak, zato se vlaga kondenzira na površini folije. Da se to prepreči, je treba med folijo in toplotno izolacijo vgraditi zračno režo. Ni lahko izvesti brezhibno zračno režo pod folijo (zaradi priprave vstopnih in izstopnih prezračevalnih prerezov, ki zahtevajo veliko pozornost), če je streha sestavljena, je to skoraj nerešljivo. Nastala vlaga namaka toplotno izolacijo, s tem ta izgubi sposobnost toplotne izolacije, ki jo še naprej znižuje zrak, kot govori teorija. Lesene strukture se v vlažnem okolju poškodujejo (trohnenje, plesnenje), zgubijo nosilnosti bremena (zima). Zato predlagamo vgradnjo paropropustne folije. Če vgradimo paropropustno folijo (CREATON UNO, DUO, TRIO, QUATTRO), lahko preprečimo 80% težav (izvajalskih), med špirovce se vgradi debelejša toplotna izolacija in se tako izognemu kondenzaciji. Folijo pritrdimo z kontra letvanjem na špirovce. Med letvami nastane prezračevalni prerez. Celoten prezračevalni prerez mora biti enak na celotni površini, nikjer se ne sme zmanjšati. V proizvodnem programu CREATON je možnih več rešitev za prezračevanje. Na skici 1 je prikazano, kako kroži zrak skozi slemenski priključni zračnik CREATON, ki je edinstveno oblikovan, in ki ima relativno majhno propustnost (5,0 cm²/ priključni zračni slemenjak, 36 cm²/vodoravno sleme z dvostranskim tekočim metrom); če je potrebno, se zračnik lahko položi v drugi vrsti od zgoraj.
Kakšne prednosti ima vgradnja slemenskega priključnega zračnika?
Slemenski priključni zračnik je narejen iz materialov osnovnih strešnikov; na tržišču zagotavlja edinstveno tehnično rešitev in estetsko izvedbo. Na vodoravnem slemenu se slemenjak prilega, med valovi strešnikov se prekinejo luknje in je odprta pot za prezračevanje. V primeru 5,0 cm2/kosov, 2×18 cm2 prezračevalnega prereza na meter je za zagotovitev standardov 50 cm2 utemeljena vgradnja 37 cm2/kosov zračnikov s prezračevalnim prerezom.
Pogosta rešitev je, da se ne vgradi slemenski priključni zračnik, ampak se zgornja vrsta zaključi z osnovnim strešnikom pod slemenjakom. V tem primeru je treba med slemenjak in osnovni strešnik vgraditii podstavek za slemenjak (2. skica). Podstavek za slemenjak ima prav tako prezračevalni prerez, vendar tega zaradi majhnosti pri izračunu ne upoštevamo, pri odzračevanju pa seveda ima svojo vlogo.
Če primerjamo cene, ob upoštevanju vgradnje naravno rdečih strešnikov Balance, na metrskem vodoravnem grebenu v primeru uporabe slemenjaka in zračnika s podstavkom za slemenjak, pridemo do naslednjega rezultata.
Cene, ki so izračunane za tekoči meter, prikažejo minimalno razliko v ceni in s tem ovržejo mnenje, ki se je razširilo v javnosti, da je rešitev s slemenskim priključnim zračnikom draga. Ta izvedba je za 5,2 % cenejša kot odzračevanje z zračnikom. Z vgradnjo slemensko priključnega zračnika dobimo odlično tehnično rešitev in estetsko oblikovano prezračevalno sleme. Če se ne odločimo za vgradnjo prezračevalnega slemenskega zračnika, je treba reže, ki nastanejo med slemenjakom in osnovnim strešnikom, zapreti, kar ne pomeni estetske rešitve, saj se podstavek slemenjaka vidi izpod slemenjakov, nastale odprtine pa niso lepe. Te pomanjkljivosti slemenski priključni zračnik odpravi po ugodni ceni.
V primeru zareznikov/bobrovcev je izdelava grebena bolj preprosta, ker se ravni strešniki stikajo s slemenjaki na vodoravnem slemenu, tako ne nastanejo odprtine, kjer bi veter vnašal vlago.
Pri žlebu se vhodni prezračevalni premer lahko poveča. V tem primeru je pri žlebu začetna vrstica letev sestavljena iz strešne letve, ki je položena na ploščo, in iz prezračevalnega žlebnega elementa, ki je položen nanj.
V programu izdelkov CREATON je za prezračevanje strehe na voljo več rešitev, pri izbiri svetovalci CREATON-a tudi osebno pomagajo. Pri brezplačnem izračunu načrtov je na skicah vidna tudi razporeditev zračnikov.
Če imate vprašanje, se obrnite na svetovalce CREATON-a.
1. skica, prezračevanje strehe v primeru s strešnikom Balance s slemenskim priključnim zračnikoml (5,0 cm²/kos)
Skica 2/1, prezračevanje slemenjaka v primeru strehe Balance s slemenskim priključnim zračnikom
Skica 2/2., prezračevnje slemenjaka v primeru strehe Balance in nosilec slemenske letve za slemenjak
Na 3. skici je prikazano, da zrak odhaja preko zračnika, na tej skici ni slemenskega priključnega zračnika, zato je potreben nosilec slemenske letve za slemenjak. 3. skica, prezračevanje strehe v primeru strešnika Balance z zračnikom (37,0 cm2/kos)
4. skica, prezračevanje strehe v primeru strešnika Hortobágy/ Róna z osnovnim zračnim strešnikom (10,0 cm²/kos)
5. skica, Slemenski priključni zračnik je ob vodoravnem, zračnik pa ob poševnem grebenu.
Na 6. skici zračnik odvaja zrak. Vgradi se lahko tudi pri vodoravnem kot poševnem grebenu. 6. skica Prezračevanje strehe v primeru strešnika Hortobágy/ Róna z zračnikom (25,0 cm²/kos)
7. skica Prezračevanje strehe v primeru strešnika Hortobágy/ Róna z zračnikom (25,0 cm²/kos)